O meni

Moje otroštvo ni bilo otroško sproščeno in vedno sem bil drugačen od sovrstnikov. Družinske razmere smo mi vtisnile strah s katerim sem preživel celo otroštvo, strah, da se bo nekaj slabega zgodilo. V šoli se nisem mogel skoncentriati na snov kot ostali otroci, jaz sem zasanjano opazoval drevesa skozi okno. Zanimale so me popolnoma druge stvari kot moje vrstnike. Lahko rečem, da sem bil samotar v svojem svetu. Tudi kasneje, v najstniških letih, sem se težko vklopil v družbo vrstnikov. Čeprav sem hodil ven s prijatelji, me takratni pogovori in popivanje zares ni zanimalo. Večino časa sem bil ravno tako kot v šoli, prisoten s telesom, a odsoten v mislih. Nekaj me je vleklo drugam…

Življenje pa se mi je popolnoma spremenilo na dan moje prometne nesreče, ko sem kot devetnajstletnik, zapeljal svojega predelanega Fička na poskusno vožnjo. Brezskrbno in pogumno sem pohodil plin in se v naslednjem trenutku zavedel, da nisem več v avtomobilu. Nad avtom in ob avtu sem opazoval kako me gospod, ki se je zaletel vame, rešuje. Takrat sem se zavedel, da sem imel prometno nesrečo. Zdaj vem, da sem celotno situacijo spremljal v izventelesni izkušnji. Zavedal sem se, da vidim sebe ležati, poškodovanega in nepremičnega. Slišal sem reševalce kako se trudijo moje telo obdržati pri življenju. Ni me bilo strah, nič nisem občutil, sem samo opazoval. 

V nekem trenutku sem se znašel na kraju, ki ga lahko opišem le kot neka druga dimenzija. Vse je bilo občutiti kot popolna sreča, zadovoljstvo, brezkrbnost in kot ljubezen na najvišjem nivoju. Občutek je bil kot, da sem eno z vsem. Tam so mi bile pokazane resnice o naravi, ki so me kasneje v življenju vlekle v raziskovanju. Še danes vse to vidim, kot, da bi bilo včeraj.

Ko sem se zopet zavedal svojega telesa in v bolečinah odprl oči, sem zagledal zdravnike in prvič v življejnu videl aure, čutil močno magnetno polje med rokami in imel visoko frekvenco piskanja v ušesih. Takrat seveda, nisem razumel kaj se dogaja. 

Od takrat naprej me je spremljalo vprašanje, “Kako je mogoče, da sem videl brez oči in slišal brez ušes?” To vprašanje me je spremljalo še več kot desetletje.

Takrat sem prišel do spoznanja, da vsi moji plani v resnici ne obstajajo, da so vse moje skrbi nepomembne in da so vsi moji strahovi le iluzija, če me naslednjo sekundo lahko več ni.

Leta kasneje sem delal v Krki. Imel sem dobro službo, dobro dekle in povprečno življenje. Posledice nesreče so se še vedno poznale. Razbita čeljust in zobje so mi povzročali konstantno neprijetno bolečino, pravtako posledice zlomljenih reber, ključnice in težave s hrbtenjačo. Vse kar sem si v resnici želel je, da moje življenje nima večjih pretresov, da se lahko ustalim in imam družino. 

Energija pa je imela zame svoje plane in me je ponovno testirala že nekaj let kasneje.

Na navaden torek sem v trenutku ponovno izgubil vse. 

Neizkušen študent, ki je delal tisti dan z mano, je zaprl pokrov stroja ravno takrat, ko sem odpravljal težavo pri rezilih za folijo. Stroj je naredil en takt in mi v trenutku odrezal dva prsta. Izgubil sem službo, dohodek, stanovanje in nato še dekle. Vse v roku dveh mesecev. 

Od malega pa sem bil spreten z rokami. Moj oče je imel avtomehanično delavnico, kjer sem se naučil popraviti vse kar se na avtu lahko pokvari. Učil me je discipline in perfekcije. Zanj ni bilo nikoli dovolj dobro. Takrat sem bil nanj zaradi tega jezen, zdaj pa razumem, da mi je dal osnovno orodje za moj razvoj. Vse česar sem se lotil sem želel razumeti do potankosti in pripeljati do prefekcije. V meni se je vzbudila raziskovalna strast in sem tako v naslednjih letih izdeloval in predeloval vse od kovin do električnih naprav. Izumil in patentiral sem tudi svetilko na vodo, ki deluje na elektrolizo in tako izkorišča energijo narave za delovanje. 

A vse kar sem izdelal, ustvaril ali izumil, pa naj je bilo še tako perfektno, me ni izpolnilo. Vedno bolj me je vleklo v odkrivanje tega, kar mi je bilo ob nesreči pokazano, odkrivanje resnic narave. 

Z vsakim vzponom in padcem sem razumel več in vsakič mi je skozi težke preizkušnje pomagalo spoznanje, čemu skrb in strah, če me naslednjo sekundo lahko ni več. 

Globoko v sebi sem vsa ta leta vedel, da je bila izventelesna izkušnja tu z razlogom in čas je bil, da stopim na pot svojega poslanstva. Raziskoval sem zakone narave, energijo, elektro-magnetno polje, razsikoval kaj nas živi in odkril, da imamo moč to uporabljati. To me je vodilo v raziskovanje stoletja skritega znanja naših prednikov, da sem lahko razvil metodo, ki sem jo najprej preizkusil na sebi. Rešil sem si desetletja zdravstvenih težav z nezaceljeno bolečo čeljustjo, bolečimi rebri, ključnico in poškodovano hrbtenjačo. Po tem uspehu je bil klic energije premočan. Moral sem to znanje deliti in pomagati drugim. 

Svoje znanje sem poimenoval MIT technology, odprl svoj center in sprejel tudi ljudi z najtežjimi bolezenskimi stanji. V zadnjh štirih letih sem pomagal že preko 6000 ljudem in na delavnicah tega znanja naučil 2500 ljudi. 

Skozi leta sem ugotovil, da se mora telo tudi na fizičnem nivoju očistiti, da se tkivo lahko povrne v prvotno stanje. Za ta namen sem razvil edinstvene minerale M62, ki uspešno pomagajo pri odstranitvi rakavih malignih celic, regeneraciji tkiva, oksidiranju težkih kovin, oksidiranju kalcinacij in večine bolezenskih stanj. 

Razvil sem izboljšane io2 kapljice ter na čist in naraven način pripravljena Brahmi in Zeolit. 

Kot izumitelj sem prepoznal velik potencial še v negativnem ionu in ozonu. Razvil sem svoj Ionizator in Ozonator, ki ga uspešno uporabljamo pri reševanju bolezenskih stanj.

To je moja zgodba, ki jo od zdaj naprej delim vsak dan z vami. Za vsako terapijo, za vsako izboljšanje in za vsako ozdravitvev sem hvaležen, da sem lahko tu še naslednjo sekundo.